Stres - Psihološka pomoč in podpora obolelim in njihovim družinskim lanom

V naših centrih nudimo :

• psihološko pomoč v obliki pogovorov
• regresije in hipnoze za odpravljanje akutnih ali starih stresnih dogodkov, starih čustvenih in miselnih vzorcev, ki jih je povzročil stres
• bioenergetske terapije

Stres je lahko posredno vzročnik padca imunskega sistema. 

Če smo v kroničnem ali akutnem stresu nadledvičnica proizvaja prevelike količine stresnih hormonov, od katerih je najnevarnejši za imunski sistem Kortizol. Več kortizola je v nadlečvičnici ali ga sprosti v telo, slabše je za imunski sistem. Kar seveda ni dobro, ker imunski sistemo mora biti dober za boj z rakom in z ostalimi boleznimi. 

Zato je pomembno, da se pogledate v ogledalo, da padejo maske, ter da ego spusti vajeti. Če tudi se trudite, da bi kontrolirali sebe, druge in vse okrog sebe, je to nemogoče. Pri tem izgubljate ogromne količine energije v prazno, ter ste suženj svojemu egu. Ni mogoče imeti pod nadzorom vse !!!   Ego mora spustiti vajeti. Sicer vam bo output energije večji kot input in če se to dogaja na dolgi rok ste v problemu tako psihično kot vaš imunski sistem.

Spremenite si način življenja tako, da ne boste več v stresu. Sprostite se in zaživite spontano.

Načini za to so: pogovori, sprehod v gozdu, avtogeni trening, osnovna meditacija, joga, hobi ki vas veseli, urediti medsebojne odnose v družini, službi,... se naučiti imeti radi SEBE !

KAKO POMEMBNO JE PSIHIČNO in ČUSTVENO ZDRAVJE PA SI LAHKO PREBERETE SPODAJ. V spodnjem članku govori natančno o tem:

https://marjankogelnik.wordpress.com/2016/01/28/nova-germanska-medicina/

Spodaj je povzetek teksta:

KONFLIKTI SPROŽAJO BOLEZNI, VSAKA BOLEZEN IMA DUŠEVNO OZADJE. USPEŠNOST ZDRAVLJENJA NAPREDOVANEGA RAKA NAD 90% PO ZDRAVNIKU R.G.HAMERJU

Nova germanska medicina

Nemški zdravnik Ryke Geerd Hamer (roj.: *1935) ima zelo velik procent uspešnosti pri svoji terapiji zdravljenja raka – mnogo večji uspešnosti kot pri katerekoli terapiji, katere sem videl. V nekem primeru od mnogih sojenj preganjanemu zdravniku Hamerju je moral javni tožilec (v Wiener Neustadtu v Avstriji) priznati, da je 6.000 od 6.500 pacientov s pretežno napredovanim rakom, živelo še štiri do pet let po tretmanu zdravnika Hamerja. To je uspešnost nad 90% in je popolnoma drugačen rezultat, kot se ga lahko pričakuje po konvencionalnem zdravljenju napredovanega raka.

Zdravnik Hamer je sam dobil raka na modih kmalu po tem, ko je bil njegov sin Dirk ubit leta 1978. Vprašal se je ali ni bila mogoče sinova smrt vzrok njegovega raka. Tri leta kasneje, ko je delal v bolnici Univerze v Műnchnu, je zdravnik Hamer lahko začel z resnimi raziskavami bolezni imenovanih rak. Po teh raziskavan je proučil in dokumentiral nad 15.000 primerov raka. Odkril je, da so bile prisotne vedno podobne značilnosti, ki jih je imenoval železna pravila raka.

ŽELEZNA PRAVILA RAKA

1. vsaka bolezen imenovana rak je podobna bolezni, ki začne kot DHS (Dirk Hamerjev Sindrom – imenovan po njegovem sinu). To je resna, akutna, dramatična in izolirana izkušnja konflikta in šoka. Istočasno se manifestira na treh nivojih: na nivoju psihe, na nivoju možgan in na nivoju organov.
2. vrsta psihičnega konflikta določa mesto centra sprožitve Hamer Herda (termin izvira od nasprotnikov dr. Hamerja, kateri so strukture v možganih, katere je on odkril, in so jih porogljivo/posmehljivo imenovali “Hamersche Herd” oz. Hamerjevi smešni centri) tako v možganih kot v drugih telesnih organih.
3. potek psihičnega konflikta je v soodvisnosti z razvojem Hamer Herda v možganih in razvojem raka v drugih organih.

V trenutku konflikta in šoka se na določenem mestu možganov dogaja nekaj kar imenujemo v elekriki kot kratek stik v mehaniki pa zrušitev materijala. To dogajanje se lahko posname s pomočjo računalniške tomografije (CT-computer thomographie) in je podobno koncentričnim krogom strelske mete ali pa mirni površini vode v katero se vrže kamen. Kasneje, če se konflik ne razreši, se CT slika menja in razvije se edem in končno ostane brazgotina.

Iz naslednjega primera se lahko vidi, koliko so te poškodbe možganskega tkiva specifične in natančno locirane. Po nekem predavanju na kongresu je nek športni zdravnik dal dr. Hamerju CT sliko možganov in ga zaprosil, da mu jo razloži. Dr. Hamer je iz nje razbral naslednjo diagnozo:
da ima pacient novi karcinom na mehurju in da ta krvavi in je v fazi zastaranja, starejši karcinom prostate, dijabetes in stari karcinom pljuč, poleg tega pa ima še izgubo občutka v določenem predelu telesa in vse še poteka ob določenih emocionalnih konfliktih.

Osuplo je dejstvo, da je dr. Hamerju uspelo pokazati, da je istočasno s pojavom koncentričnih poškodb tkiv možganov vidnih na CTju. Ravnotako se tudi na poškodovanih organih vidijo takšne koncentrične lezije. Po Hamerju do tega pride istega trenutka ko psihični šok zadene podzavestni nivo in isti trenutek se začne razvoj raka. Med drugim tudi druge bolezni so lahko povzročene preko istega mehanizma. Resnost bolezni je lahko odvisna tudi o drugih fizioloških, energetskih in prehrambenih faktorjev; ampak narava bolezni in lokacija so določene z vsebino konflikta-šoka.

Dr. Hamer verjame, da se medsebojni odnosi ključnih emotivno-stresnih dogodkov, ko prvo zadenejo dele možganov in nato vzročno določene organe telesa. Ti programi so se razvili kot človeškova evolucijska prilagoditev in so podobni programom v živalskem svetu. Ko nepričakovano, iznenada doživimo emotivni šok-stres, se sproži program za hitro popravljanje (imenovan biološki program za konflikte) z namenom povratka posameznika v normalno stanje. Takšni programi se podovno pojavljajo tudi na družinah ali drugih socialnih skupnostih.

Naslednji primer predočuje dr. Hamer: mati vidi kako njen otrok doživlja težko nesrečo. Gledano evolucijsko, otroci hitreje okrevajo, če dobivajo povečano količino materinega mleka. Zato materin biološki program za konflikte poskuša povečati ustvarjanje mleka s povečanim številom celic v dojkah. Če je mati desničarka, bo tak dogodek istočasno povzročil pojav Hamer Herda v določenem delu njene desne možganske hemisfere, in se nato odraža na njeni levi dojki. Ko otrok okreva, konflikt se začne reševati in dodatno mleko ni več potrebno. Mati dobi dobrodušno obliko tuberkuloze v tej dojki, katera razgrajuje odvečne mlečne celice. Ampak, če mikrobakterije potrebne za ta proces niso prisotne, se področje lahko samo kalcificira in ostane kot uspavan tumor.

Popolnoma podoben proces se dogaja pri živalih. Ovca, kateri volk odnese jagnje, pokaže nagnjenje na rak vimena. Stran, kje se pojavi, je odvisna samo od tega ali je desnonoga ali levonoga ovca. Ovca najpogosteje rešuje ta konflikt tako, da se začne mrkat in ojanji novega mladiča.

Naslednji primer nam slikovito prikaže, kakšno vrednost za preživetje ima izvorno ta mehanizem. Zamislimo si, da levinja preganja antilopo. Antilopa mora v trenutku mobilizirati vse svoje sile, da bi preživela. Tedaj vodstvo prevzame simpatični živčni sistem, a paralelno temu se v možganih aktivirajo tudi določeni centri, kateri spodbudijo aktivnost pljuč. Po uspešnem begu, se bo antilopa odpočila. Na kratko, parasimpatični živčni sistem bo prevzel nadzor, da bi se normalizirale telesne funkcije.

Če se pa neki osebi sporoči, da ima raka, čeprav je lahko ta diagnoza napačna, se zaradi istega straha od smrti, sproži takisti biološki program, ki je pomagal antilopi pobegniti. Poveča se raven stresa ter se aktivira povezava med možgani in pljuči. Ampak, v tem primeru se ne da nikamor pobegniti, dokler se konflikt ne reši. Razrešitev pa lahko traja leta in leta. Tako obstaja neprekinjen stres in posledično stimulacija aktivnosti pljuč s strani možganov. Zaradi takega stanja se poveča kapaciteta pljuč, zaradi neprestane delitve celic.

Ta proces se lahko zaustavi samo z izključevanjem stikala v možganih preko gašenja izvornega konflikta-šoka. To se dogaja tedaj, ko je pacient podvržen operaciji ali naravni terapiji v katero popolnoma veruje, da bo dovedla do ozdravljenja. Ampak, taisti postopek ne bo rešil konflikta pri pacientu, ki sumi v učinkovitost terapije. V tem primeru bo bolezen nadalje napredovala. Zaradi truda dr. Hamerja to ni več samo nepodkrepljena predpostavka, temveč znanstveno dejstvo, katero je mogoče v vsakem trenutku preveriti s CT pregledom možganov.

Naslednji seznam prikazuje nekaj odnosov med konflikti občutja in prizadetosti določenih organov:

Tu so še nekatere specifične bolezni povezane s konfliktom čustev:

• zunanja kožica nadledvične žleze-napačna usmerjenost, zavedenost na napačno pot;
• mehur – grd konflikt, umazani triki;
• kost-pomanjkanje samospoštovanja, občutek inferiornosti;
• mlečna žleza v dojkah-vključuje skrb in neskladje;
• mlečna kanali v dojkah-konflikt pri razdvajanju;
• dojka, leva (pri desničarkah)-konflikt okoli otroka, doma ali matere;
• dojka, desna (pri levičarkah)-konflikt s partnerjem ali drugimi osebami;
• bronhiji-nepremičninski konflikt;
• grlo maternice-resna frustacija;
• debelo črevo-grd, neprebavljiv spor;
• žolčni mehur-konflikt partnerstva;
• srce-neprestani konflikti;
• črevesje-neprebavljiva gruda besa;
• ledvice-pomanjkanje volje do življenja, konflikt povezan z vodo ali tekočino;
• goltanec-konflikt straha in preplašenosti;
• jetra-strah pred gladjo;
• pljuča-strah pred smrtjo od dušenja, to vključuje tudi za taisti strah za drugega;
• limfne žleze-pomanjkanje samospoštovanja povezanega z okoljem;
• melanom-občutek umazanosti in oskrunjenja;
• srednje uho-nesposobnost priti do nekih še kako potrebnih informacij;
• usta-nekaj se ne more prežvečiti ali zadržati;
• požiralnik-nekaj se ne more imeti ali požreti;
• trebušna slinavka-vznemirjenost in bes v sporu z družinskimi člani ali pa v povezavi z nasledstvom;
• prostata-grd spor v povezavi s spolnostjo ali pa v zvezi s spolnostjo;
• rektum-strah od nekoristnosti;
• koža-izguba celovitosti;
• vranica-šok povzročen s telesnim ali emocionalnim ranjevanjem;
• želodec-neprebavljiv bes, preveč pogoltniti;
• moda in jajčniki-konflikt izgube;
• maternica-spolni konflikt(i).

AIDS– dr. Hamer je opazil, da nihče ni nikoli umrl od AIDSa, če prej ni izvedel ali bil prepričan, da je HIV pozitiven. To nas napelje do zaključka, da je tako kot pri raku, negativno dojemanje povezano z AIDSom in to je tisto, kar povzroča njegove razdiralne učinke.

• angina pektoris– povzročena je z nepremičninskimi spori v aktivni fazi in srčnim infarktom v fazi ozdravitve.
• dijabetes in hipoglikemija– desnoroka ženska bo dobila hipoglikemijo zaradi tesnobe ali odvratnosti; če pa je levoroka, bo dobila insulinski diabetes. Desnoroki moški bo dobil insulinski dibetes zaradi spora z odporom ali borbe proti nečemu; če je pa levoroki, bo pa dobil hipoglikemijo.
• paraliza obraza– strah od izgube obraza, posledice zasmehovanja;
• hemeroidi– desnoroka ženska v povezavi in težavami z identiteto, a levoročni moški z ozemeljskim besom, v fazi ozdravitve bo dobil hemeroide.
• srčni infarkt– borba za posest ali njegovo vsebino
• multipla skleroza in paraliza– nesposobnost pobega, nadaljevanja, približevanja ali pa takrat, ko se ne ve, kaj bi bilo treba storiti;
• psorjaza– vključuje konflikt ločitev od matere, očeta, družine, prijateljev, družinskih ljubljencev;
• psihoze vseh vrst– imajo eden ali več aktivnih Hamer Herdov v obeh možganskih hemisferah;
• reumatizem– konflikt nasilne ločitve, kateri je povzročil bolečino in trpljenje;
• vitiligo, leukoderma– konflikt grdega ali nasilnega ločevanja.

Zabeležka o dominantni roki: Levičarji razvijajo potrebe na nasprotni strani od pravih desničarjev. Dominantna je tista roka, katera se ob ploskanju nahaja zgoraj. Pri desničarjih so vse mišice na desni strani povezani s partnerjem in morda tudi z drugimi osebami, a vse mišice na levi strani so povezane z otroki ali lastno materjo. To stanje se lahko spremeni zaradi hormonalnih sprememb, v primeru jemanja kontracepcijskih kemikalij ali pa v menopavzi.
Izbor žarišča konflikta se dogaja preko podzavestnih asociacij. N.pr.: biološki konfliki kateri vključujejo vodo ali druge tekočine kot so mleko, olje dovedejo do raka ledvic, strah pred smrtjo privede do raka pljuč; psihološko goltanje večjega zalogaja, več kot se lahko prebavi, dovede do raka na želodcu ali pa črevesju. Izvorno v živalskem svetu se resnično misli o velikem zalogaju hrane, ampak v našem primeru se lahko poveže s prevelikimi financijskimi obvezami ali katerimikoli drugimi dolžnostmi, katerih se ne more izpolniti, uresničiti. Ampak, žarišča ne določa sam dogodek, temveč predhoden psihološki značaj, kateri je pomemben za posameznika v takem trenutku dogajanja.

Dr. Hamer to slikovito prikaže s primerom ženske, ki odkrije svojega soproga v postelji z drugo žensko. Tu nastopi konflikt spolne frustacije, ki povzroči raka maternice. Če pa ga ona doživi kot spopad s partnerjem, tedaj bo pri desničarki dovedlo do raka desne dojke. Če so konfliktni občutki straha in odvratnosti, tedaj bo nastala hipoglikemija. Pri občutku manj vrednosti se rak lahko razvije v pubični kosti. Če pa je nastopil občutek manjvrednosti povezan z izdajo zaupanja, ne pa s spolnostjo, tedaj nastanejo težave v roki ali nogi, možno pa je tudi, da se lahko pojavijo težave v prstih ali v ramenih.

Drugi tipični primeri, ki lahko dovedejo do bioloških težav, so konflikti izgube: ljubljene osebe, zaposlitve, vredne imovine, posesti…

Dr. Hamer verjame, da večino metastaz ali sekundarnih tumorjev povzroča strah od tumorjev ali pa strah pred smrtjo, ki se javlja, ko se pacientu priobči, da ima raka ali pa ko so prognoze negativne. Ampak v tem istem primeru nastali konflikt-šok ne more biti strah pred smrjo, temveč je to bes, ogorčenje ali pa konflikt ločevanja od partnerja ali otrok in tedaj se bodo tumorji pojavili na drugih mestih. Ravnotako diagnoza raka na debelem črevesu pogosto dovede tudi do raka na jetrih zaradi podzavestnega straga pred gladom.

Splošno vzeto brezupnost, razočaranje in občutek nesmiselnosti ustvarjajo kronični stres, kateri onemogoča ozdravljenje od raka in drugih bolezni oziroma povzročitev le teh. Po dr. Hamerju je pravi vzrok začetka raka in drugih bolezni nepričakovani travmatski šok na katerega nismo čustveno pripravljeni.

FAZE OZDRAVLJENJA

Začetek DHS oziroma izkušnje konflikta-šoka drugačno je od drugih konfliktov katere doživljamo vsak dan. DHS povzroča neprekinjen stres, ki ima za posledico nagnjenje k hladnim rokam ali stopalom, pomanjkanje apetita in izgubo telesne mase, nespečnost in neprestano razmišljanje o vsebini konflikta. Če se konflikt hitro ne reši, dolgotrajni stres dovede do specifičnih simptomov in razvoja raka ali drugih bolezni.

Ko se konflikt razreši, pacient ni več zavzet z vsebino konflikta, apetit se začne vračati, roke so ponovno tople in vrača se zdravo spanje; lahko pa se v tej fazi občuti tudi slabost, utrujenost in potrebo po počitku. Ti učinki nakazujejo, da je parasimpatičen živčen sistem prevzel kontrolo telasa. To pa je šele začetek faze ozdravljenja, katera je lahko dolgotrajna in težavna.

V času prve faze ozdravljenja prihaja do zadrževanja vode in vnetja, ampak tumor neha rasti. To s časom dovede do krize ozdravitve, katero Hamer imenuje epileptično ali epileptoidno krizo, zato ker je povzročena z edemom poškodovanega možganskega tkiva Hamer Herda. Simptomi so specifični glede na bolezen.

Nato začne telo izločati akumulirano vodo, pacient popolnoma pridobi na moči in telesne funkcije se normalizirajo. Sedaj šele možgansko vezno/oporno tkivo glij začne popravljati Hamer Herd. Konvencionalni radiologi to lahko interpretirajo kot hitro rastoči tumor v možganih in tretirajo ga skladno z diagnozo.

Dr. Hamer ocenjuje, da je 99% dogajanja v možganih, kot so udarci, ciste in tumorji posledica zaceljevanja Hamer Herdov. Zato jih smatra kot začasne in samoomejujoče, razen če ne pride do neprimerne medicinske intervencije. Najpomembnejša pomoč v takih primerih je zmanjšanje kakšnegakoli možganskega edema.

V času krize ozdravljenja pacient lahko ponovno doživlja kratke izvorne psihološke konflikte s hladnimi nogami ali hladnim znojem. Vloga tega pojava je, da se odvrne in odstrani edem poškodovanega možganskega tkiva, kar šele tedaj omogoči normalizacijo drugih telesnih stanj. Torej, najnevarnejše je obdobje ravno pred krajem krize ozdravitve, kadar postane jasno, da je telo dovolj močno, da premaga bolezen.

V teških primerih z dolgotrajnim in močnim konfliktom, se lahko razvije velik edem v možganih, ki ga dr. Hamer zdravi z injekcijami kortizona. Pri naravni terapiji namesto kortizona se uporablja kombinacijo uree in protivnetnih terapij.

Urea ima močne diuretske lastnosti in odličen učinek v primerih nevarnega visokega tlaka tekočin v možganih. Običajno se jemlje 20g uree 2 do 5 krat dnevno.

Opisan je tudi neki življensko nevaren primer ogromnega ponovno izraslega možganskega tumorja, kateri je popolnoma izginil v dveh urah, po tem, ko je pacient dobil 256ml 30% uree. Primer je opisala Martha Cristy (FutureMed, Inc., ZDA v Your Own Perfect Medicine). To poročilo jasno nakazuje, da je to, kar se je mislilo, da je tumor, v bistvu bil ogromen edem v skladu z vedenjem Nove medicine.

To kar dr. Hamer imenuje epileptična kriza, pacient lahko doživi kot srčni udar, pljučno embolijo, hepatitis ali pa vnetja pljuč. Med samo fazo ozdravljenja pacient najpogosteje občuti večje neugodje, kot v času same aktivne rasti tumorja.

V prvem delu ozdravljenja, ko telo ozdravlja vnete hormonske žleze, večina težav nastaja zaradi zadrževanja vode, vnetij, oteklin tkiv. Vse to pa lahko povzroča močne bolečine. Ne glede na to ali se nahajajo v možganih ali v nekem organu, se smatrajo Hamer Herd edemi kot pozitivni znaki ozdravitve.

Po krizi ozdravljenja, edeme-karcinome odpravljajo gljivice in mikrobakterije, virus hepatitisa pa lahko pomaga pri obnavljajnju jeter. V tej fazi bakterije, virusi in gljivice pomagajo pri razgradnji tumorja in obnavljanju poškodovanih tkiv, istočasno pa tako povzročajo vnetje, bolečine in vročino.

Verjetno je zelo čudno, ker dr. Hamer smatra mikroorganizme za prijatelje in pomočnike pri zdravljenju raka. Prišel pa je še do enega nenavadnega odkritja. V tem ontogenetskem sestavu tumorja in kancerogenih bolezni, razlikuje dva nasprotna si procesa med aktivno fazo konflikta. Odvisno od lokacije Hamer Herda v možganih se lahko pride ali do povečanja števila celic ali pa do njih uničevanja. Prva skupina ima za posledico povečanje števila celic in rast tumorja v času samega konflikta, a nato odpravlja odvečne celice ob pomoči mikroorganizmov v fazo ozdravljenja. Druga skupina ima za posledico uničevanje celic v fazi konflikta, kar povzroča nastanek čirov, nekroz in lukenj/žepkov v tkivih, ki lahko nastanejo n.pr. v kosteh (osteoporoza), ledvicah, vranici ali jajčnikih. V fazi ozdravljenja si ta druga skupina prizadeva popolniti praznine s povečano delitvijo celic. Nekroze in osteolize (razgrajene kosti) sedaj popravljajo bakterije katere prvo povzročajo abscese in se sčasoma popolnijo z ožilnim tkivom, kasneje z zaceljujočem tkivom katero tvori osteosarkome, limfome, fibrome in prehodne ciste. Razen tega se leukemija najpogosteje pojavlja v fazi ozdravljenja. Levkemija se tako pojavi lahko tudi pri poškodbah kostne sredice z radiacijo, kemikalijami ali pri raku kosti.

Po dr. Hamerju so ta stanja v glavnem samoomejujoča in se lahko izmaknejo kontroli samo tedaj, če pride do novih konfliktnih šokov, ko je telo preveč izčrpano ali slabotno ali že preveč staro ali pa zaradi metod konvencionalne medicine. Nasproti metodam konvencionalne medicine pa se z naravnimi metodami zdravljenja prizadeva prožiti pomoč telesu in duhu v tem teškem obdobju. Večino ozdravljenja poteka brez večjih težav, ampak pri kakšnih 10% primerov pa je potrebna popolna pomoč izkušenega terapevta, še posebej v trenutku krize ozdravljenja.

ZDRAVLJENJE PSIHIČNIH KONFLIKTOV

Glavna naloga pri vsakem primeru raka je odkriti izvorno izkušnjo čustvenega šoka in se prepričati, da je ta izkušnja ozdravljena ali zaceljena. V velikem številu primerov se ta konflikt-šok sam po sebi popravi in pacienti trpijo samo posledice faz ozdravljenja. N.pr.: nekdo je izgubil posestvo ali pa zaposlitev. Po tem dogodku se je začel ukvarjati z novim poslom ali pa hobijem. Kot kasnejša posledica tega dogodka se je lahko pojavil tumor, kateri postopoma postaja uspavan in se razgrajuje. Okoli 40% tumorjev kateri se odkrijejo rutinsko z medicinskimi preizkavami se smatrajo zastarani in nenevarni oziroma so uspavani in kalcifinirani. Ampak, lahko se pojavijo zapleti, če medicinska intervencija dovede do konflikta-šoka povzročenega s strahom pred smrtjo, kateri bo spodbujen z rastjo takistega ali pa nekega drugega novega tumorja.

V drugem primeru izvorni konflikt je lahko še nadalje aktiven ali pa je prišlo do nekega novega aktivnega konflikta. Ker pa tega ne vemo, moramo v vsakem primeru dobro premisliti, kako bomo odkrili izvorni ali pa katerikoli konflikt. Vrniti se moramo v preteklost, še posebej je pomembno obdobje do dveh let pred začetkoh našega problema ter analizirati naša občutja v tej dobi, kot tudi prej in kasneje. Meditacija ali terapija z regresijo nam je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju konfliktnih šokov.

Če doživimo močno čustveno reakcijo, ko odkrijemo vsebino onflikta, smo lahko gotovi, da le ta ni razrešen. Če je le mogoče, ga je najboljše rešiti na naraven način. N.pr.: če je bila vzrok konfliktu izguba partnerja, tedaj lahko poiščeta nekega novega; če ste izgubili otroka, lahko ponovno zanosite (rak preneha rasti po tretjem mesecu, ker nosečnost ima prednost) ali pa posvojitev otroka. Kakorkoli se dogodi, to kar zdravi ni sama nosečnost, nov partner ali pa hišni ljubljenec, temveč možnost, da se spoprimemo z našo izgubo, jo sprejmemo in nadaljujemo z življenjem. Kdor tega ni v stanju storiti, ne bo imel koristi od novega partnerja, otroka ali hišnega ljubljenca; dobremu terapevtu pa je lahko lažje v takem primeru pri pomoči taki osebi.

Če naravna rešitev ni mogoča ali če ni možnosti obiskati terapevta, se uporabi vodeno vizualizacijo, lahko to stori sam ali pa ob pomoči partnerja ali nekoga bližnjega. V sproščenem in meditativnem stanju se ponovno zagleda in podoživi konflikt, kolikor je mogoče intenzivno in tedaj se vloži pozitiven in zaželjen izhod. Ustvariti in podoživeti je potrebno ta novi izhod, kolikor je mogoče živo in natančno, gledati ga, občutiti ga, in če je le mogoče, ga tudi poslušati in vonjati. Izvorna izkušnja je lahko usadila v spominjanje nepovezane detajle–sledi mučnega doživetja, na katerega se sedaj reagira morda z alergijo. Lahko se tudi tako nastale alergije, poskusi na isti način osvoboditi z vodeno vizualizacijo.

Če pa nobena od teh metod ni mogoča, zato ker se zaradi kateregakoli razloga občuti, da se mora nadaljevati s trenutnimi obveznostimi in mukami, tedaj lahko pomaga samo globlje duhovno razumevanje in sprejemanje. V vsakem primeru se je potrebno zavedatie svoje ranljivosti in se izogibati novih konfliktov-šokov. Če pa se nekateri vendarle dogodijo, jih je potrebno izločiti iz svojega sestava, kolikor je mogoče hitro.

Razen tega močno verujem, da se vsi aktivni konflikti zaključijo in da se faza ozdravljenja začne šele, ko smo v stanju v sebi močno občutiti ljubezen in odpuščanje ter to tedaj zračiti drugim, a še posebej tistim, proti katerim čutimo, da so nam morda povzročili zlo. Dodatno lahko še ublažimo fazo ozdravljenja s pričakovanjem, da bo ta kratka in blaga in da bo dovedla do popolne ozdravitve. Po dr. Hamerju živali v naravi dobijo rak zaradi istih programov šoka tako kot mi ljudje. Vendar 80-90% živali preživi in tega sploh ne opazijo, ker faza ozdravljenja poteka po naravni poti. Tiste živali katere poginejo so v glavnem stare in ne morejo razrešiti konflikta, n.pr. povrniti si teritorij od tekmeca ali pa nadomestiti mladiča.

V naši civilizirani družbi pa ni ravno tako, ker se naravni procesi ozdravljenja najpogosteje kršijo. Začne se z dobivanjem sredstev za pomiritev in antidepresivi v času aktivne faze konflikta. Ta sredstva nas ovirajo, da se povrnemo in se postavimo zase. Sčasoma tako stanje lahko dovede do diagnoze raka, ta diagnoza pa povzroča nove aktivne konflikte, ki se lahko zaključijo z vedno večjimi odmerki morfija. Morfij pa popolnoma onemogoči naše ozdravljajoče reakcije.

Medtem ko dr. Hamer (še vedno je na tem področju ortodoksni zdravnik in ne razume popolnoma delovanje celice op.p.) ne veruje popolnoma, da zdrava hrana, zelišča, prečiščevanje ali pa zdravo življenje na splošno lahko pozdravijo raka, so vsi ti faktorji prav gotovo zelo pomembni, da bi se lažje preživelo trpljenje v fazi ozdravljenja.

Pravzaprav dr. Hamer meni, da so vse bolezni sestavljene od dveh faz: začete z aktivnim konfliktom-šokom, nato sledi (ako je le mogoče) faza ozdravljenja, katera nevtralizira program konflikta. On jih več ne poimenuje bolezni temveč posebni biološki programi. Trdi, da je delal z več kot 31.000 pacienti in da je vsak od teh primerov brez izuzetka, potrdil njegove teorije. Nadalje trdi, da Nova medicina ima 95% uspeh v obratni smeri razvoja raka pod idealnimi okoliščinami; t.j. če je konflikt zgodaj rešen in če ne nastajajo novi konflikti in če ni vpletanja konvencionalne medicine. Vendar mnogi pacienti z napredovanimi boleznimi niso v stanju rešiti svoje konflikte ali pa uspejo, ko je že prepozno in zato ne reagirajo pozitivno na tretman.

PREGANJANJE dr. HAMERJA – SODOBEN LOV NA ČAROVNICE

Siemens kot proizvajalec CT opreme je neodvisno od dr. Hamerja dokazal obstoj Hamer Herdov v možganih. Nadalje Univerza v Trnavi, Slovaška je leta 1998. potrdila diagnostični pomen Hamer Herdov. Kljub temu se je dr. Hamer soočil s strahovitim inkvizicijskim preganjanjem.

Po nemški zakonodaji se zdravniku lahko odvzame dovoljenje za delo, če so mu zmanjšane mentalne sposobnosti. Nemško okrožno sodišče mu je leta 1986 ob uporabi te zakonske klavzule odvzelo dovoljenje za zdravniško delo. Kot dokaz je bilo navedeno neprimerno mentalno stanja dr. Hamerja. Sodišče je navedlo, da dr. Hamer ni pripravljen preklicati svoje teorije in priseči zvestobo ortodoksni medicini. Še huje se je dogodilo, sodišče je odkrilo dokaze, da dr. Hamer ni več v stanju se spreobrniti in spoštovati principe ortodoksne medicine, ker je samo mesec dni pred sojenjem poskušal prepričati skupino uglednih profesorjev o pravilnosti svoje teorije. Leto dni kasneje je takisto sodišče zaprosilo psihiatrijsko oceno njegovih mentalnih sposobnosti. Dr. Hamer je tako zahtevo zavrnil. Ne da bi ga kdo od psihiatrov sploh videl, sodno zapriseženi psihiater je podal dijagnozo za dr. Hamerja, da je psihopat.

Dr. Hamer je bil leta 1997. ujet in zaprt za 18. mesecev po obskurnem zakonu o naravni terapiji, kateri je bil sprejet pod Adolfom Hitlerjem z namenom zatiranja Ciganov. Njegovo kaznivo dejanje je bilo samo to, da je dal brezplačne zdravstvene nasvete nekim osebam, katere so ga zaprosile za svet. Javni tožilec je odkrito izjavil, da se morajo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, kako bi se dr. Hamerja odstranilo iz družbe. Paralelno s tem je potekalo trinajst letno zavlačevanje sojenja morilcu njegovega sina. Morilec njegovega sina Dirka je dobil samo šestmesečno pogojno zaporno kazen. Morda je imela ta blaga kazen neke povezave s tem, ker je bil obsojeni princ Savojski, sin zadnjega italijanskega kralja Umberta.

Od leta 1999. dr. Hamer živi v Španiji. Sodišča v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Švici mu želijo soditi, ker so mu nekateri pacienti umrli od raka zato, ker so se držali njegovega nasveta. Po tem zaključku je dr. Hamer masovni morilec, ker je bil obolele za rakom prikrajšal za naveden gotov in delotvoren tretman, ki ga nudi ortodoksna medicina v rakovih inštitutih.

Nadalje je javni tožilec sprožil civilno tožbo proti dr. Hamerju z zahtevkom za ogromno vsoto denarja zato, ker je dr. Hamer pacientom svetoval naj ne gredo na kemoterapijo. V primeru male deklice Olivije Pilhar (www.pilhar.com/) so starši, katero je zdravil dr. Hamer, dobili osem mesecev pogojnega zapora samo zato, ker so začasno prekinili kemoterapijsko obdelavo svoje hčerke. Kasneje jim je bilo odvzeto skrbništvo nad njo in tako je bila končno podvržena kemoterapiji proti svoji volji in volji staršev. Tak primer se lahko dogodi kjerkoli na Zahodu.

V Avstraliji mi je neka mati dejala, da čeprav ni verjela v kemoterapijo in je svojo hčer obolelo za levkemijo hotela raje zdraviti z naravno terapijo, je morala pristati na kemoterapijo, ker ji je lečeči zdravnik zagrozil s sodiščem, če jo zavrne.

Na svetu ni ortodoksnega zdravnika, ki izvaja terapijo zdravljenja raka, da mu ni umrl niti eden pacient pod njegovim skrbništvom. Vendar tudi pri napredovanih primerih, odstotek uspešnosti dr. Hamerja je izuzetno visok napram uradni medicini. Ta lov na čarovnice se lahko primerja s sojenjem dr. Semmelweisu. Dr. Semmelweis je bil zaradi mnenja, da bi si morali kirurgi pred operacijo in porodničarji pred porodom prati roke v razkužilni tekočini, poslan v umobolnico. Tam je v globoki žalosti umrl star komaj sedeminštirideset let.

Dr. Hamer je preživel osem poskusov umora. Masovni mediji v Nemčiji o njem širijo vesti kot o motenem kriminalcu. Čeprav so mnogi zdravniki, vključno tudi profesorji medicine, potrdili pravilnost principov Nove medicine, do danes ni niti ena nemška univerza pristala, da jih testira, kljub izdanemu sodnemu nalogu Univerzi v Tűbingenu, da izvede takšno testiranje.

Razen tega zdravniki in naravni terapevti po Evropi kateri delujejo v skladu s principi Nove medicine, so preganjani. V Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Španiji so oblasti sprožile sodne postopke proti takšnim zdravnikom z namero, da bi jim odvzela dovoljenje za delo. Sojenja se vlečejo leta. Samo sodišča v Španiji so zavzela prosvetljeno stališče, da niso pristojni, da odločajo med spori različnih medicinskih teorij in terapij. (Skratka izkušnje Španije z inkvizicijo so po vsej verjetnosti vplivale na razsvetljenje njihovih sodišč. op.p.)

Strahovita reakcija Zahodnega estabišmenta se lahko razume tako: široka popularnost in uporaba Nove medicine bi pomenila konec medicinsko-farmacevtskega kompleksa in njihovih enormnih požrešnih zaslužkov.

Vendarle je leta 2000 dr. Therese von Schwarzenberg ugledni neurolog odkrito stopil na stran dr. Hamerja z objavo knjige o Novi medicini z namenom, da se njegove teorije uradno raziščejo. Ker dr. Therese von Schwarzenberg pripada visokemu plemstvu, so masovni mediji prišli v dvome in ni jim več jasno kakšno stališče naj sedaj zavzamejo. Dotedaj so o dr. Hamerju priobčevali sama največja sramotenja. A sedaj obstaja znana, slavna osebnost z rodovnikom, katera trdi, da ima dr. Hamer prav in da zasluži Nobelovo nagrado.

Kljub vsemu je uradno stališče uglednih Zapadnih onkologov še nadalje popolnoma absurdna predpostavka, da bi občutja lahko imela kakšno vezo z vzrokom in zdravljenjem raka in zato se trditve dr. Hamerja ne smejo preverjati.

RAZMOTAVANJE ODKRITJA dr. HAMERJA

Moja lastna razumevanja in izkušnje mi ne dopuščajo sumiti, da so ravno naši občutki in verovanja največjega pomena v procesih nastanka in zdravljenja naših bolezni. Razen tega, dela dr. Hamerja puščajo vtis, da gre za resnega in pedantnega raziskovalca. Njegove izsledke so potrdile razne znanstvene institucije in zdravniki, vključno s profesorji medicine. Samo tisti, ki nočejo pogledati njegovim dokazom v obraz, nadaljujejo z obtoževanji in žigosanji.

Zaradi tega ne sumim v pravilnost njegovih predhodnih predpostavk: da so določene bolezni, še posebej pa rak, povezane z vidnimi poškodbami tkiva v specifičnih delih možgan, kot tudi s specifičnimi psihološkimi izkušnjami. Njegova predpostavka o dvodelnem procesu bolezni v kateri je faza zdravljenja z uničevanjem izvornih bolezenskih stanj pomembna. To je tudi osnovna koncepcija vseh naravnih terapij.

Vendar se zdi, da dr. Hamer ni pripravljen razmišlajti o širjenju ali prilagoditi svoje teorije tako, da bi v obzir vzel tudi druge možnosti. V osnovi on izhaja iz predpostavke, da obstaja enosmerna komunikacija od psihe do organov preko možgan. Moja je predpostavka, da obstaja dvosmerna komunikacija – od psihe do organov, kot tudi od organov nazaj do možgan ali psihe.

Vse to bi želel objasniti s pomočjo enega primera. Vem, da je odstotek smrtnosti pri raku dojke na Kitajskem ena napram 10.000 v primerjavi z nekje ena proti deset v večini zapadnih deželah. Profesorica Jane Plant je doumela, da z razliko od Zapadnjakinj in pozapadnjenih žensk, Kitajci ne uporabljajo živalskega mleka in njegovih predelavin. V tem času je neka pacientka doživljala že peto stvarjenje raka v dojki in je bila mišljena kot izgubljeni primer. Sama se je odločila izogibati se vseh mlečnih proizvodov. Kmalu zatem je njen tumor izginil. Sedaj več kot trinajst let živi brez raka (vir: Your Life in Your Hands, Jane Plant, založba Virgina, Velika Britanija, 2000.). Ker Kitajci imajo normalno nek drugi odstotek pojavov drugih rakov, mora obstajati poseben faktor, ki povzroča tako nizek odstotek raka na dojki. Predpostavimo, da je resnični vzročnik v mleku. Zato bom poskušal to pojasniti na naslednji način: mleko vsebuje veliko količino inzulinskega faktorja rasti IGF-1, kateri vzpodbuja tkivo v dojki na rast v času pubertete in nosečnosti. IGF-1 je ravno tako prisoten v mesu mlečnih krav. Zdi se, da ravno tako izhajajo tudi druge oblike raka povezane s hormoni, vključujoč tudi rak prostate. Predpostavimo, da ta mlečni hormon neprekinjeno blago stimulira tkiva dojke in določene dele možgan pri ženskah, ki uživajo mleko in mlečne proizvode. Obstajajo torej dve možnosti:

1. senzibilizirana področja možganov pri ženskah bodo povzročila popolno močno emocionalno reakcijo od normalne na konflikte, ki vključujejo otroka ali partnerja in zaradi tega ženske, ki pijejo mleko in uživajo mlečne proizvode dokaj pogosto dobijo raka na dojki.
2. možnost je, da obstaja subakutna konfliktna situacija ali pa pretekli dogodki, kateri so še vedno aktivni v podzavesti. Dolgotrajna kombinirana stimulacija povzročena s subakutnim konfliktom in hormonom IGF-1 lahko povzroči postopen razvoj Hamer Herda ali pa alternativno njegov nenadni pojav, ko se doseše določen prag.

Na ta način se lahko katerikoli faktor okolice vzame v obzir za nastanek Hamer Herda v kombinaciji s psihološkimi konflikti.

Večina Zapadnih in pozapadnjenih ljudi ima trenutno zelo nezdrave življenske navade, k temu pa je potrebno dodati še slabo kakovost nasledstvenih genov, ki nastanejo preko dedovanja zaradi nezdravih življenskih navad in prehrane. Lahko se predpostavi, da resnično zdravi posamezniki ne ustvarjajo Hamer Herde kot reakcijo na nepričakovan emocionalni šok ali pa da je pri njih le ta blag pojav, kateri se sam pozdravi.

Na podoben način primerna naravna terapija usmerjena na oboleli organ lahko določenemu delu možgan pošlje sporočilo, katero pomaga pri zdravljenju Hamer Herda in s časom ravno tako dovede do rešitve emotivnega konflikta.

Potrditev predpostavke o medsebojni povezanosti občutkov, hranljivih snovi, življenskega stila, možganov in telesnih organov se lahko najde v kineziologiji. Raziskovanja mišic so odkrila povezanost različnih hranljivih snovi in občutkov v določenih mišicah in organih, kateri so povezani preko sestava akupunkturnih meridijanov. Presenečenje je bilo odkritje neposredne vključenosti možganov. Ko je bila radioaktivna hranljiva snov postavljena na zadnji del ust, je bil čez nekaj sekund ta izotop že odkrit v možganih.

Moja predpostavka je, da se rešitve konfliktov lahko zgodijo tudi na nespecifičen način. Predpostavimo, da pacient doživi konflikt-šok zaradi diagnoze raka. Ta konflikt in morda tudi izvorni konflikt-šok se lahko razrešita, če pacient v popolnosti verjame in pričakuje, da ga bodo medicinski postopki ozdravili. Druge možnosti so že navedene v poglavju Zdravljenje psihičnih konfliktov.

Naslov uradne spletne strani dr. Hamerja v angleščini je http://www.newmedicine.ca, v nemščini je na http://www.pilhar.com, katera ima celo mnogo več informacij. Na tej nemški strani je tudi del angleških informacij. Dr. Hamer je napisal nekaj knjig, ena od teh je dostopna na angleškem jeziku: Summary of the New Medicine.
avtor Walter Last

Walter Last je delal kot biokemik in kemik raziskovalec na medicinskih oddelkih na nekaj nemških univerzah in Bio_Science Laboratories v Los Angelesu – ZDA. Kasneje je deloval kot bio nutricionist in naravni terapevt v Novi Zelendiji in Avstraliji.Napisal je nešteto člankov o zdravju in tudi nekaj knjig iz teh področij – n.pr.: Heal Yourself in Healing Foods (Penguin Books) in Natural Way to Heal ( Hampton Roads Publishing). Internetna stran Walterja Lasta katera pokriva teme o zdravju, znanosti in duhovnosti se nahaja na:   

 http://mrbean.net.au/~wlast/.

http://www.pozitivke.net/profiles.php?uid=137

Več info na

http://www.germanische-heilkunde.at/startseite.html

http://biologika.si/

http://www.nova-medicina.net/

http://www.ivonazivkovic.net/NEMACKA-NOVA-MEDICINA-PRVI-DEO.html

http://www.ivonazivkovic.net/NEMACKA-NOVA-MEDICINA-DRUGI-DEO.html

ŠE POVZETEK O NJEGOVEM ŽIVLJENJU: 

Dr. med. Ryke Geerd Hamer (rike gerd hamer) se je rodil leta 1935 v Friziji (Nemčija). Študiral je medicino, teologijo in fiziko na Univerzi v Tübingenu. Pri 22 letih je doktoriral iz teologije, pozneje pa še iz medicine. Pri 26-ih je pridobil tudi licenco kot zdravnik. V naslednjih letih pa je deloval na različnih klinikah, kot zdravnik. Leta 1972 je opravil strokovni izpit za internista in se na kliniki ukvarjal z bolniki, obolelimi za rakom.

Svoje posebne inovacijske sposobnosti in težnjo po nenehnem izboljševanju, je dr. Hamer pokazal tudi na področju razvoja tehničnih in medicinsko-tehnoloških pripomočkov.

Poleg drugih patentov je razvil specialni skalpel, ki so ga po njem poimenovali kot Hamerjev skalpel. Ta je dvajsetkrat ostrejši od britvice in omogoča ti. atravmatični rez. Zaradi izredno finega reza rana minimalno krvavi ter se hitreje zaraste (brez brazgotin). Nadalje je patentiral specialno kostno žago, s katero se lahko izvajajo t.i. vzdolžne namestitve, ter med drugim tudi posteljo, ki se prilagaja liniji telesa in izenačuje pritiske.

18. avgusta 1978se jezgodila tragedija, ko je domnevno vinjena oseba (slučajno) ustrelila njegovega sina, ki je bil takrat na počitnicah in je spal v čolnu. Strelno rano je dobil v medeničnem predelu, blizu vene. Po 19 operacijah in 111 dnevih boja za življenje, je fant podlegel poškodbam in umrl v očetovem naročju.

Spomladi 1979 so pri dr. Hamerju okrili raka na modih. Ker je vseskozi živel zdravo, ni bil nikoli resneje bolan, je posumil, da bi prav dramatična in nenadna izguba lastnega sina lahko sprožila ta proces. V spomin na svojega sina – in ker je to bil prvi takšen opazovani primer – je ta čustveni šok (travmo) poimenoval DHS ali Dirk-Hamerjev-Sindrom.

Dirkova smrt in lastna bolezen sta dr. Hamerja usmerila na posebno pot znanstvenega raziskovanja. V tem času je delal kot primarij na eni od klinik, ki so pripadale Univerzi v Münchnu, in pričel je raziskovati zgodbe svojih pacientov, ki so oboleli za rakom. Odkril je, da kakor tudi sam, so tudi drugi rakasti bolniki pred pojavom bolezni doživeli zelo hud in pretresljiv čustveni šok, ki je bil po vsebini specifičen glede na tip bolezni. Zdelo se je, da je čustvena vsebina predmet ali “skupni imenovalec” pri obolenjih. Zatopil se je v raziskovanje.

Že takrat, ko so aparate za CT uporabljali samo na par mestih, je dr. Hamer v na naprej napovedal da, če so možgani res nadzorno-komandni center našega telesa, potem je nujno, da pustijo bolezni svoje sledi tudi tam. Izhajajoč iz tega, da so vsi procesi v telesu regulirani preko možganov, je za vsakega svojega pacienta dal narediti možganski CT in te primerjal z že obstoječimi ugotovitvami raziskav organov in psihološkimi vidiki. Na svoje največje presenečenje je odkril doslej sicer še neznane, ampak zelo jasne in nedvoumne povezave med duševnimi, čustvenimi „konfliktno-šokantnimi” doživetji in njihovimi telesnimi manifestacijami ter med tem, kako se ti povezujejo v danih možganskih nadzornih predelih. Pred njim se ni še nobena študija ukvarjala z iskanjem vzroka, izvora in sledov za bolezni v možganih, niso raziskovali nadzorovalne funkcije možganov, kot povezovalnega člena med duševnimi procesi in boleznimi organov. Predvsem zato, ker za to ni bilo usklajene strokovne ekipe, ne tehnologije, s katero bi lahko neinvazivno in brez poškodb slikali možgane pri pravkar aktualnih rakastih ali psihopatoloških simptomih.
Doktor Hamer je odkril, da se vsaka bolezen prične s težkim čustvenim pretresom. Tak dogodek doživljamo kot šokanten, pretresljiv in presenetljiv, saj pride nepričakovano. V trenutku nepričakovanega šokantnega dogodka ta naprej povzroči t.i. lezijo v možganih in sicer na določenem predelu. Gre za prekinitev sinaptičnih povezav, ki so jih kasneje poimenovali Hamerjeve lise ali Hamer-herdi (HH). Če tak konflikt dovolj močan, se na CT posnetku pokaže kot jasni prstanasti obroči v obliki tarče. Prizadete možganske celice pošljejo električne in biokemične impulze v njim pripadajoči predel telesa in s tem povzročijo rast tumorja, degenarcijo tkiva ali prekinitev delovanja. Kaj od tega konkretno, pa je odvisno v katerem predelu možganoc je center kratkega stika. Tekom evolucije in razvoja so bili možganski predeli programirani, da bi ustrezno reagirali v slučaju konflikta, ki bi lahko ogrozili naše preživetje. To je razlog, da so posamezne vrste konfliktov povezane s točno določenimi predeli v možganih, kar je dr. Hamer tudi topografsko kartiral.

Dr. Hamer je svoja odkritja poimenoval kot „Pet naravnih bioloških zakonov Nove medicine”, ker teh pet zakonov dejansko ustreza pojmu naravnih zakonitosti. Rezultati njegovih raziskav so v popolnem skladju z raziskavami embrionalnega razvoja in filogenije, biološko logiko. Dr. Hamerjeva odkritja so dokazali na več deset tisoč primerih prostovoljcev. Rezultat tega je Znanstvena tabela GNM, ki je prva tabela po konceptu duša-možgani-organi. Prikazuje povezave med boleznimi, vsebino biološkega konflikta, kje se nahajajo Hamer-herdi v možganih in kako se to manifestira kot bolezen (=sprememba na nivoju organa) najprej v fazi aktivnega konflikta in kakšne simptome lahko pričakujemo v fazi po razrešitvi, kadar poteka dejanska ozdravitev, vzpostavitev ravnotežja.

Dr. Hamerjevo odkritje je radikalni korak naprej v medicinski znanosti, ki ruši številne znanstvene predpostavke dosedanje stroke. Končno imamo možnost razumeti bolezen, ki je pomembno prepletanje procesov, ki tečejo med dušo in možgani ter seveda organom, ki ga ta možganski rele nadzira. Ovrže dosedanji pogled, ki bolezen smatra za posledico nepopolnosti ali okvare v delovanju narave. Ravno nasprotno! GNM z znanstvenimi kriteriji utemeljeno ovrže mit in razkrije zmotno prepričanje o zlonamernih rakastih celicah ali uničujočih mikroorganizmih, identificira in sistematizira tudi „infekcijske bolezni”. Pri poznavanju dodatnih informacij se izkaže, da so rakasta obolenja povsem razumni biološki superprogrami narave in potekajo že milijone let. Njihovo poslanstvo pa je, da nam rešujejo življenje, prilagajajo in spreminjajo telo, da bi to preživelo in lahko zagotovilo obstoj vrste

Dr. Ryke Geerd Hamer je 02.07.2017 zapustil svoje tukajšnje zemeljsko bivanje. To, kar nam je dal, bi lahko primerjali kvečjemu s Prometejevim darilom. Celo njuni usodi sta si podobni.

Dokaz, da je hrup škodljiv, tišina pa zdravilna

Vsak izmed nas je čutil vrednost tišine v določeni točki svojega življenja. Tišina lahko tolažil, neguje in omogoči da se počutimo dobro. Odpira vrata navdihu, hrani um, telo in dušo. Hkrati hudobnost hrupnega sveta zavira našo ustvarjalnost, zmanjšuje notranje povezave in ovira sprostitev. Znanost sedaj dokazuje, da je tišina lahko točno tisto, kar potrebujemo za regeneracijo izčrpanih možganov in telesa.

Študije kažejo, da hrup ima močan fizični učinek na naše možgane in zvišuje stopnjo stresnega hormona. Zvok potuje v možgane kot električni signal preko ušesa. Tudi takrat, ko spimo, ti zvočni valovi povzročajo, da telo reagira in aktivira amigdalo, del možganov, povezanih s spominom in čustvi, kar vodi k sproščanju stresnih hormonov. Torej, življenje v konstantnem hrupnem okolju povzroča izjemno visoko raven teh škodljivih hormonov.

Zanimivo je tudi, da beseda "hrup" izhaja iz latinske besede nausia (gnus ali slabost) ali iz latinske besede noxia, kar pomeni da boli, škodo ali poškodbo. Hrup je povezan z visokim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi, bučanjem v ušesih in nespečnostjo. Vsi smo doživeli škodljive učinke hrupa. Preveč hrupa lahko škoduje našim fizičnim občutkom. Danes vse več ljudi doživlja preveč občutljivosti in nezmožnosti za delo v kaotičnih in hrupnih okoljih. Ampak zdaj znanost ima dokaze ne samo, da je hrup škodljiv, ampak tudi, da tišina zdravi.

Raziskave kažejo, da hrup povzroča sproščanje stresnega hormona v možganih.

Učinki tišine

Leta 2011 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pregledala in merila svoje zdravstveno breme v Evropi. Ugotovljeno je bilo, da 340 milijonov prebivalcev Zahodne Evrope (približno enako številu prebivalstva Združenih držav Amerike) vsako leto izgubi milijone let zdravega življenja zaradi hrupa. WHO je tudi poročala, da je vzrok smrti za 3.000 bolnikov s srčnim boleznim pretiran hrup. Študija, ki jo je izvedel profesor Gary W. Evans z univerze Cornell, objavljena v reviji Psychological Science, prikazuje učinke hrupa z  letališču v Münchnu na šolske otroke. Raziskava je pokazala, da so otroci, izpostavljeni tej vrsti hrupa, razvili odziv na stres, ki jim je dejansko omogočil, da ignorirajo hrup. Evans je odkril, da otroci niso ignorirali le škodljivega hrupa z letališča, temveč druge dnevne zvoke, kot je govor.

Ta študija je med najmočnejšimi in verjetno najnovejšimi dokazi, da hrup - tudi pri ravneh, ki ne povzročajo poškodb sluha - povzročajo stres in škodujejo ljudem - profesor Gary Evans.

Znanstveniki niso aktivno začeli raziskovati učinkov tišine, vendar so nenamerno odkrili njegove prednosti. Tišina se je prvič pojavila v znanstvenih raziskavah kot kontrola ali izhodišče, s katerim so znanstveniki primerjali učinke hrupa ali glasbe. Zdravnik po imenu Luciano Bernardi je raziskoval fiziološke učinke hrupa in glasbe leta 2006 in ta raziskava ga je pripeljala do presenetljivega odkritja. Ko so subjekti njegovega raziskovanja bili izpostavljeni naključnim dejanjem tišine med hrupom in glasbo, njihova izkušnja  je bila močna. Dvominutne pavze so bile veliko bolj sprostile možgane kot sproščujoča glasba ali daljša tišina, do katere so bili izpostavljeni pred začetkom eksperimenta. Pravzaprav so Bernardinov "nepomembni" prazne pavze postale najpomembnejše stališče študije. Eno od njegovih ključnih odkritij je bilo, da se je tišina povečala s kontrastom.

Možgani prepoznajo tišino in močno reagirajo.

Mnogi učitelji in praktiki meditacije to lahko dokažejo, duhovni učitelji pa učencem svetujejo, da imajo čez dan pogoste meditativne pavze. Čeprav lahko mislimo, da je tišina pomanjkanje prenosa, znanost pravi drugače. Možgani prepoznajo tišino in močno reagirajo. Kasnejše raziskave, ki jih je izvedel regenerativni biolog z Univerze Duke, imenom Imke Kirste, so pokazale, da dve uri tišine dnevno spodbujajo razvoj celic v hipokampusu, možganskem območju, povezanim s tvorbo spomina, ki vključuje čute.

Vzemite si nekaj časa-izklopite timer

Glede na teoriji obnove pozornosti, ko ste v okolju z nižjimi stopnjami senzornega vnosa, možgani lahko "vzpostavijo" nekatere kognitivne sposobnosti. V našem digitalnem svetu, naši možgani imajo manj časa za izključitev. Stalno obdelujemo ogromne količine informacij. Raziskave so pokazale, da stalna pozornost, ki jo nalaga sodobno življenje, postavlja veliko stresa na naš pred-frontalni korteks - del možganov, ki je odgovoren za odločanje, reševanje težav in še veliko več. Ko čas preživimo sami v tišini, se lahko naši možgani sprostijo in osvobajajo od stresa in stalnega fokusa naš pred-frontalni korteks.

Raziskovalci so odkrili, da tišina pomaga novim celicami, da se delijo in pospešujejo tvorbo novih nevronov da se integrirajo v sistem, in da, če čutimo tišino, naši možgani lahko delajo na boljšem razumevanju našega notranjega in zunanjega okolja. Lahko vizualiziramo naše življenje in pridobimo perspektivo, kar je pomembno za našo celotno dobro.

Tišina ublažuje stres in napetost v možganih in telesu.

Medtem ko hrup povzroča stres, tišina ga blaži, tudi napetost v možganih in telesu. Tišina obnavlja in hrani naše kognitivne vire. Hrup povzroča izgubo koncentracije, kognitivnih sposobnosti, povzroča zmanjšanje motivacije in funkcionalnosti možganov (kar je pokazala raziskava o vplivov hrupa), vendar študije kažejo, da če se za nekaj časa zadržimo v tišini, lahko nemoteno vrnemo, kar je izgubljeno zaradi izpostavljanja prevelikemu hrupu. Drevni duhovni učitelji so vse znali; tišina zdravi in obnavlja,  nas vodi globoko v sebe in tiho uravnoveša telo in um. Zdaj znanost priznava to dejstvo.

Zdravstvene prednosti narave in tišine so dobro dokumentirane, zdaj pa si jih lahko dodamo na naši poti zdravljenja in blagostanja, ter prehrani naših možganov. Enostavno, vendar drevno doživetje tišine bi bil lahko samo balzam za zdravljenje, katerega potrebujemo za čiščenje našega norega, modernega načina življenja.

Vsakemu, ki je obolel svetujem, da si vzame vsak dan najmanj 1 uro (ali več) samo za sebe, gre v gozd na sprehod. V gozdu, drevesa in celotna narava gozda nosi veliko količino energije in mira – tišine. V tem času bodo vaši možgani po domače povedano »odklopili«, stres bo izginil, nastala bo praznina – tišina v telesu, umu in duši, obrnili se boste spet k sebi, sprožil se bo MEHANIZEM SAMOZDRAVLJENJA !

Naj vam ne bo težko to storiti zase.

Tišina je prazen prostor

Prazen prostor je dom prebujenega uma

Buddha

Emocionalni – čustveni šok kot vžigalnik za začetek karcinoma: Rešite vzrok in začnite z zdravljenjem

Doktor Ryke Geerd Hamer je raziskoval kako je vzdrževanje življenja ontogenetski princip na katerem počiva zelotna evolucija. Vse je v nenehnem vstvarjanju in vzdrževanju.

Tako vsak kompleksen organizem, kot je človekov, potem ko je utrpel poškodbo (fizično, psihično, čustveno, mentalno), teži k temu, da sam popravi nastalo škodo in se pozdravi. Torej, če se bolečina ali nefinkcionalnost organa javita kot posledica procesa reparacije, potem je potreb